Študentsko delo: Računovodski in stroškovni vidik ter kdaj je prava izbira

Študentsko delo je ena izmed najbolj priljubljenih oblik zaposlitve med mladimi v Sloveniji. Poleg tega, da omogoča pridobivanje dragocenih delovnih izkušenj, ima tudi pomembne računovodske in stroškovne prednosti za delodajalce. V tem članku bomo pogledali, kako študentsko delo vpliva na stroške podjetja, kako se knjiži v računovodstvu in kdaj je tovrstna oblika dela najbolj smiselna izbira.

Računovodski vidik študentskega dela

Z računovodskega vidika je študentsko delo posebna oblika zunanjega sodelovanja, ki se vodi ločeno od rednih zaposlitev. Ključne značilnosti vključujejo:

• Obračun preko napotnice: Študentsko delo se izvaja na podlagi napotnice, ki jo izda študentski servis.
• Ni pogodbe o zaposlitvi: Gre za civilnopravno razmerje, zato ni potrebno voditi evidence delovnega časa kot pri redno zaposlenih.
• Knjiženje stroškov: Stroški študentskega dela se knjižijo kot stroški storitev odvisno od narave dela.

Stroškovni vidik za delodajalce

Za podjetja je študentsko delo pogosto cenovno ugodnejša rešitev v primerjavi z redno zaposlitvijo. Glavni razlogi:

• Ni stroškov bolniške odsotnosti, regresa ali dopusta.
• Fleksibilnost: Delo se lahko prilagaja glede na potrebe podjetja (npr. sezonska dela, pomoč v času povečanega obsega dela).
• Ni dolgoročnih obveznosti: Po koncu napotnice ni nadaljnjih pravnih obveznosti.

Primer: Če podjetje izplača študentu bruto 10 € na uro, so skupni stroški za delodajalca približno 14,03 € (vključno z vsemi stroški).

Minimalna bruto urna postavka za študentsko delo v letu 2025

Od 8. februarja 2025 dalje znaša zakonsko določena minimalna bruto urna postavka za študentsko delo 7,34 €, kar pomeni 6,32 € neto – to je znesek, ki ga študent prejme na svoj bančni račun.

Razlika med bruto in neto izhaja iz prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ), ki znaša 13,95 %. Ta prispevek omogoča, da se študentsko delo šteje v pokojninsko dobo, kar je pomembna dolgoročna prednost za študente.

Zraven bruto urne postavke je treba upoštevati še dodatne dajatve, ki jih krije delodajalec:

• Prispevek za poškodbe pri delu: 0,53 %
• Prispevek za zdravstveni zavarovanje: 6,36 %
• Prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) 8,85 %
• Koncesijska dajatev: 16 %
• Dodatna dajatev za študentski servis: 2 %

Za študentsko delo od 1. 7. 2025 dalje bo na računu za študentsko delo obračunan tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo (PDO) po stopnji 1 %. Prispevek plača delodajalec, zato dijakov/študentov neto znesek ostaja nespremenjen.

Na vse prispevke, ki jih plača delodajalec, se zaračuna 22 % DDV.

Kdaj je študentsko delo dobra izbira?

Študentsko delo je najbolj smiselno v naslednjih primerih:

1. Kratkoročne potrebe po dodatni delovni sili – npr. med sezonskimi konicami ali ob posebnih projektih.
2. Enostavna ali rutinska opravila, ki ne zahtevajo visoke stopnje odgovornosti ali dolgoletnih izkušenj.
3. Testiranje bodočih kadrov – podjetja lahko študente preizkusijo in jih kasneje zaposlijo.
4. Omejen proračun – za mikro in mala podjetja je to pogosto edina izvedljiva oblika pomoči.
5. Delo, ki ga je mogoče fleksibilno organizirati – npr. popoldansko ali vikend delo.

Zaključek

Študentsko delo je iz računovodskega in stroškovnega vidika privlačna možnost za podjetja, še posebej kadar gre za začasne potrebe ali omejene proračune. Ob tem pa omogoča tudi študentom pridobivanje izkušenj in dodatnega zaslužka. Ključ do uspeha je v pravilnem načrtovanju, upoštevanju zakonodaje in transparentnem obračunu.