Bolniška odsotnost v letu 2026: nova pravila, obvezni pregledi in strožji nadzor

Na področju bolniških odsotnosti, prihaja do veliko sprememb. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), ki je začel veljati 1. januarja 2026, skupaj z ukrepi Skupščine ZZZS uvaja strožja pravila glede ravnanja med bolniško odsotnostjo, obvezne preglede pri osebnem zdravniku in jasnejši sistem sankcij.

Kdaj je delavec dolžan obvestiti zdravnika in kdaj mora na pregled?

Ena najpomembnejših novosti zadeva obveznost stika z osebnim zdravnikom. Po novih pravilih velja:

• Obvestilo zdravniku: Zavarovanec mora svojega osebnega zdravnika o bolezni obvestiti najpozneje naslednji delovni dan po nastopu bolniškega staleža.
• Obvezni prvi pregled: Pregled pri osebnem zdravniku je obvezen najpozneje četrti dan bolniške odsotnosti. Bolniška brez osebnega pregleda tako po novem ni več mogoča.
• Pregled ob podaljšanju: Pregled pri zdravniku je obvezen tudi pred vsakim podaljšanjem bolniške odsotnosti.

Delodajalcu mora delavec sporočiti nastop bolniškega staleža nemudoma, najkasneje pa v treh delovnih dneh od nastanka razlogov za odsotnost.

Poenoteni režimi gibanja

Ena osrednjih novosti je uvedba pisnih navodil o ravnanju t. i. režimov gibanja. Ob odprtju bolniškega staleža mora osebni zdravnik delavcu pisno določiti predpisani režim in z njim seznaniti tudi delodajalca. Podrobno razlago vseh režimov in njihovih omejitev najdete v članku: Novi režimi gibanja med bolniško odsotnostjo

Nadzor nad bolniško odsotnostjo

Novi predpisi uvajajo strožji in izenačen nadzor za oba sektorja. Delodajalec ima zdaj pravico vedeti, kateri režim gibanja je bil delavcu določen, podatki pa so dostopni prek sistema SPOT. Do zdravstvene dokumentacije ali diagnoze delodajalec nima dostopa.

ZZZS hkrati krepi nadzor na terenu z laičnimi nadzorniki, ki lahko nenapovedano preverijo, ali zavarovanec spoštuje predpisani režim. V primeru ugotovljenih kršitev se izplačilo nadomestila takoj ustavi.

Kršitve, ki vodijo do sankcij:

• Neupoštevanje predpisanega režima gibanja
• Opravljanje pridobitnega dela med bolniško odsotnostjo
• Neodzivnost na preglede ali navodila zdravnika

Sankcije ob kršitvah

ZZZS je vzpostavil jasen dvostopenjski sistem sankcij:

• Prva kršitev: ZZZS kršitev zabeleži in izda odločbo.
• Ponovna kršitev v petih letih: Zavarovanec izgubi pravico do nadomestila od dneva kršitve do konca bolniške odsotnosti (največ 30 dni). Že izplačano nadomestilo mora vrniti.

Sankcija za opravljanje pridobitnega dela je strožja: pravica do nadomestila se izgubi že od dneva kršitve dalje, ne glede na to, ali gre za prvo ali ponavljajočo se kršitev.

Nadomestilo plače med bolniško odsotnostjo

Osnovna pravila o nadomestilu plače ostajajo nespremenjena:

• Prvih 30 delovnih dni nadomestilo krije delodajalec (najmanj 80 % osnove po ZDR-1).
• Od 31. delovnega dne dalje nadomestilo izplačuje ZZZS.
• Izjema: Ko delodajalec v posameznem koledarskem letu za konkretnega delavca izplača nadomestilo za 80 delovnih dni, nadomestilo od prvega dne bolniške preide v breme ZZZS.

Višina nadomestila (v breme ZZZS)

Po preteku 90 koledarskih dni se odmerni odstotek pri bolezni in poškodbah zunaj dela zniža za 10 odstotnih točk, razen pri poklicnih boleznih, poškodbah pri delu, negi, transplantaciji in nekaterih posebnih primerih.

Elektronski bolniški list in vloge za refundacijo

Bolniški stalež se uveljavlja prek elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL), ki ga zdravnik vpiše v informacijski sistem ZZZS. Delodajalci z digitalnim potrdilom dostopajo do njega prek sistema SPOT.

Zahtevke za refundacijo nadomestila plače morajo delodajalci, vpisani v Poslovni register Slovenije, vlagati izključno elektronsko prek portala SPOT.

Od 1. aprila 2026 velja enaka obveznost elektronskega vlaganja zahtevkov za nadomestilo tudi za samostojne zavezance (s.p. in druge, ki samostojno opravljajo dejavnost).

Sklep

Spremembe na področju bolniških odsotnosti v letu 2026 prinašajo večjo preglednost, enakopravnejši nadzor in jasno opredeljene obveznosti za vse vpletene. Za delavce to pomeni, da morajo bolniško odsotnost javljati hitreje in se obvezno zglasiti pri zdravniku, za delodajalce pa, da imajo na voljo boljše orodje za nadzor, hkrati pa morajo paziti na pravilno vodenje evidenc in pravočasno vlaganje zahtevkov za refundacijo.