NAGRADE ZA POSLOVNO USPEŠNOST V VIŠINI POVPREČNE PLAČE BREZ OBRAČUNA AKONTACIJE DOHODNINE

Zakon o dohodnini  (12. točka 44. člena) opredeljuje, da se del plače za poslovno uspešnost (božičnica, 13. plača…) po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, ne všteva v davčno osnovo in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

To pomeni, da lahko delodajalci brez obračuna akontacije dohodnine, delavcem izplačajo 100% zadnje znane povprečne mesečne plače v Sloveniji. Ta del plače se ne všteva v delavčevo davčno osnovo.

Pri tem je potrebno upoštevati, da:

– imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali

– je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe.

Šteje se, da imajo pravico do dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce. Določba ne pomeni, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, ampak, da del plače prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo pogoje, ki so vnaprej določeni in znani.

Kolektivna pogodba dejavnosti pogosto napotuje na podrobnejšo ureditev v splošnem aktu delodajalca. Da bi delodajalec del plače iz naslova poslovne uspešnosti lahko izplačal davčno ugodnejše (brez dohodnine), mora sprejeti interni akt, v katerem mora opredeliti:

– kdaj je družba poslovno uspešna,

– kriterije, ki bodo zagotavljali enotno obravnavo vseh delavcev in bodo znani v naprej.

Pri pripravi internih aktov in kriterijev za izplačilo poslovne uspešnosti, je potrebno razlikovati med poslovno uspešnostjo in delovno uspešnostjo.

Za delovno uspešnost je nagrajen delavec za svoje individualne rezultate pri delu in se višina nagrade običajno določi na osnovi individualnih kazalnikov uspešnosti. Izplačilo nagrade za delovno uspešnost se ne obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva  v davčno osnovo.

Pri poslovni uspešnosti gre za poslovni uspeh družbe kot celote. Do izplačila za poslovno uspešnost so po kolektivnih pogodbah praviloma upravičeni vsi delavci. Nagrade za poslovno uspešnost se v glavnem izplačujejo za doseganje načrtovanih ciljev iz tekočega poslovanja na osnovi letnega načrta in sicer z merili, kot so: ustvarjeni dobiček, dosežena planirana prodaja, povečan izvoz, povečana proizvodnja in obseg storitev, zmanjšana izguba in podobno.

Družbe lahko definirajo tudi druga merila za določanje, kdaj je izplačilo poslovne uspešnosti upravičeno. Tako je izplačilo poslovne uspešnosti odvisno od določil, postavljenih v internem aktu delodajalca. Družbe imajo v večini primerov za te namene oblikovan »Interni akt o pravici izplačila, pogojih za pridobitev plačila in merilih za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost«, ki ga enkrat letno dopolnjujejo s »Sklepom o izplačilu nagrade iz poslovne uspešnosti«, ki opredeljuje tudi dejansko višino nagrade za poslovno uspešnost za posamezno leto.

V primeru, da je izplačana nagrada za poslovno uspešnost višja do 100% povprečne bruto plače v Sloveniji, je iz dohodnine izvzet le del do 100% povprečne bruto plače. Prispevki za socialno varnost se ne glede na to plačajo od celotnega izplačanega zneska. Kadar se del plače za poslovno uspešnost, izplača na osnovi določil v individualni pogodbi, se ne obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo.

V kolikor imate dodatna vprašanja s področja obračunov plač, nagrad in obdavčevanja, vam je na voljo naša izkušena ekipa. Svetujemo vam lahko tudi glede vsebine potrebnih internih aktov za ureditev nagrajevanja za poslovno uspešnost.