REGRES 2019 – VIŠJE NETO IZPLAČILO

Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati tudi regres za letni dopust. Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi in s tem pridobi tudi pravico do regresa.

VIŠINA REGRESA

Višina regresa je zakonsko določena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Minimalni regres v zasebnem sektorju, je višina minimalne plače v tekočem letu. O minimalni plači v letu 2019 smo že pisali v naših prispevkih in v 2019 ta znaša 886,63 EUR bruto. Morebitna kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, lahko določa tudi višji minimalni regres, zato je za določitev minimalnega regresa potrebno preveriti za delodajalca veljavno kolektivno pogodbo.

Tudi za javne uslužbence je regres za letni dopust v 2019 določen v višini minimalne plače in znaša 886,36 EUR bruto.

SORAZMERNI DEL REGRESA

Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Se pravi, če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Tako ima tudi pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust, skladno z dolžino trajanja zaposlitve v koledarskem letu.

Primer: Če je delavec v letu 2019 pri podjetju zaposlen 4 mesece in 8 dni, mu pripada 4/12 oziroma 1/3 letnega dopusta in tudi regresa.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1.

Povedano drugače, delovni čas nima vpliva na pravico do letnega dopusta, saj ZDR-1 daje pravico do minimalnega letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Zahteva po enakem obravnavanju delavcev s krajšim delovnim časom glede pravice do letnega dopusta izhaja tudi iz Konvencije MOD št. 132 o plačanem letnem dopustu. Tako ima delavec, ki dela s krajšim delovnim časom, pravico do polnega in ne samo sorazmernega letnega dopusta, saj se dopust določi v dnevih in ne v urah. Krajši delovni čas pa ima vpliv na pravico do regresa oziroma na njegovo višino. ZDR-1 določa, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas, pravico le do sorazmernega regresa za letni dopust, glede na delovni čas.

Primer: Delavec je zaposlen za polovični delovni čas (20h na teden). Pripada mu celoten dopust skladno z ZDR-1 in kolektivno pogodbo, upravičen pa je le do 1/2 regresa.

Izjema so primeri, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1.

Primer: Če ima delavec skrajšan delovni čas zaradi starševstva, mu pripada celoten dopust skladno z ZDR-1 in kolektivno pogodbo, kot da bi bil zaposlen za polni delovni čas (40h na teden) in celotni regres.

ROK ZA IZPLAČILO REGRESA

Delodajalec mora regres izplačati najkasneje do 1. julija v tekočem koledarskem letu. Javni uslužbenci dobijo izplačan regres skupaj z izplačilom majske plače.

Regres se izjemoma lahko izplača tudi kasneje, če se delodajalec znajde v resnih likvidnostnih težavah in tako določa kolektivna pogodba, ki velja za njegovo dejavnost. V tem primeru se lahko izplača regres tudi po 1. juliju, a najkasneje do 1. novembra.

Kako je z rokom izplačila regresa delavcem, ki so bili zaposleni med letom do 1. julija oziroma po 1. juliju, ZDR-1 natančno ne določa. V splošnem velja, da mora biti do 1. julija tekočega koledarskega leta delavcu izplačan tolikšen del regresa za letni dopust, kolikor znaša pridobljeni sorazmerni del do 1. julija. Preostali del sorazmernega regresa se mora delavcu izplačati najkasneje do konca tekočega koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja, če je to pred koncem tekočega koledarskega leta.

V LETU 2019 VIŠJE NETO IZPLAČILO REGRESA

Noveli Zakona o dohodnini in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju omogočata, da bo regres za leto 2019, do 100 % višine povprečne plače, razbremenjen plačila dohodnine in prispevkov. Zadnji znani podatek o višini povprečne plače je objavljen na straneh Statističnega urada. V letu 2018 je najvišji znesek regresa za letni dopust, od katerega še ni bilo potrebno obračunati prispevkov za socialno varnost znašal 70 % povprečne plače v RS za predpretekli mesec. Tako se izpolnjuje prvi ukrep davčne optimizacije, s katerim se država odpoveduje prihodkom v korist ljudi in podjetij, ki omogoča višje neto izplačilo regresa.

Področje osebnih prejemkov zahteva dobro poznavanje zakonskih predpisov in strokovno znanje. S pravilnimi obračuni plač in regresa lahko veliko prihranite, zato je pomembno, da imate na tem področju najboljšo podporo. Za strokovno podporo smo vam vedno na razpolago v našem računovodskem servisu.