Podjetja pogosto del ustvarjenega dohodka namenijo za donacije ali sponzorstva in s tem izkazujejo svojo družbeno odgovornost. Čeprav se pojma v praksi pogosto mešata, ju je treba jasno ločiti, saj imata različno davčno obravnavo.
Sponzorstvo pomeni plačilo za storitev, ki jo prejemnik zagotovi sponzorju. Gre za oglaševanje in promocijo podjetja, ki ga prejme v zameno za finančno podporo. Prejemnik sponzorskih sredstev mora za opravljene storitve izdati račun, sponzor pa lahko izdatek pripozna kot davčno priznan strošek, če je ta povezan z opravljanjem dejavnosti. Prihodki iz sponzorstva so za prejemnika obdavčljivi, če je ta zavezanec za DDV, mora od prejetega zneska obračunati davek. Sponzorstvo je torej klasičen posel, ki ga je priporočljivo urediti s pogodbo, v kateri so jasno določene obveznosti obeh strani.
Donacija je prispevek v denarju ali naravi, ki ga podjetje nameni določeni organizaciji brez pričakovane koristi. V pogodbi o donaciji morajo biti navedeni podatki o prejemniku, namen zbiranja sredstev in način njihove porabe. Za donatorja donacija ni davčno priznan odhodek, lahko pa uveljavlja davčno olajšavo. Ta znaša 1,0% obdavčljivega prihodka, dodatno pa še 0,2 % za donacije v kulturo ali za društva, ki delujejo v javnem interesu, na primer gasilce ter 3,8% za donacije izvajalcem programa vrhunskega športa. Če donator v posameznem letu nima dovolj visoke davčne osnove, lahko neizkoriščeni del olajšave prenese v naslednja tri leta. Donacije niso predmet DDV, saj pri njih ni protistoritev.
Glavna razlika med sponzorstvom in donacijo je v obstoju protiusluge. Pri sponzorstvu podjetje za svoj vložek dobi promocijo ali oglaševanje, kar pomeni obdavčljiv prihodek za prejemnika in davčno priznan strošek za sponzorja. Pri donaciji pa ni storitve v zameno, zato se sredstva obravnavajo drugače: za donatorja pomenijo možnost davčne olajšave, za prejemnika pa niso obdavčljiv prihodek, če posluje v skladu z nepridobitnim namenom.
Za podjetja in organizacije je bistveno, da ob pripravi pogodb in davčnih obračunov pravilno razvrstijo denarna nakazila. Če obstaja protistoritev, gre za sponzorstvo, če pa je pomoč dana brez pričakovane koristi, gre za donacijo. Pravilna klasifikacija zagotavlja pregledno poslovanje ter izkoriščanje davčnih ugodnosti v skladu z zakonodajo.
Vprašanje o nadomestilu za neizkoriščen dopust se najpogosteje pojavi ob koncu koledarskega leta ali ob…
Maj prinaša kar nekaj pomembnih davčnih in računovodskih obveznosti, ki jih podjetniki ne smejo spregledati.…
V slovenskem delovnem okolju je dodatek za delovno dobo ena izmed temeljnih pravic zaposlenih, ki…
Odločitev za samostojno podjetniško pot prinaša svobodo, a tudi odgovornost. V Sloveniji je normiran s.p.…
Številni posamezniki, ki so redno zaposleni, razmišljajo o tem, da bi svoj hobi formalizirali v…
Marsikateri podjetnik svojo pot začne kot samostojni podjetnik (s.p.), saj je ta oblika enostavna za…