Prehodno zaprtje dejavnosti zaradi ugotavljanja davčne osnove

S 1. januarjem 2025 je začela veljati novela zakona o dohodnini (ZDoh-2AB), ki je zaostrila pogoje za normirane samostojne podjetnike. Sprememba prinaša pomembne posledice za tiste, ki bodo presegli dovoljene prihodkovne meje, saj bodo morali v naslednjem letu preiti na ugotavljanje davčne osnove po dejanskih prihodkih in odhodkih.

Kdaj lahko podjetnik ostane normiranec?

V letu 2026 bo mogoče dohodek še vedno obdavčevati po normiranih odhodkih, če prihodki v letu 2025 ne presežejo zakonskih pragov. Ti so odvisni od zavarovalnega statusa podjetnika:

• če je bil podjetnik vsaj devet mesecev obvezno zavarovan za polni delovni čas, je meja 60.000 evrov,
• če podjetnik ni bil zavarovan za polni delovni čas (npr. popoldanski s.p.), je meja 30.000 evrov.

V primeru, da prihodki presežejo te vrednosti, se obdavčitev po normiranih odhodkih izgubi in podjetnik mora preiti na dejanske prihodke in odhodke.

Je zaprtje dejavnosti začasna rešitev?

Veliko podjetnikov se sprašuje, ali bi lahko ob koncu leta dejavnost zaprli in jo kmalu zatem ponovno odprli, da bi se izognili prehodu na dejanske odhodke. Toda zakon je tukaj jasen. Če je dejavnost ponovno odprta v manj kot šestih mesecih od zaprtja, se to ne šteje kot nova dejavnost, temveč kot nadaljevanje obstoječe.

V takih primerih se pri ugotavljanju prihodkov vedno upošteva tudi tisto, kar je bilo ustvarjeno pred zaprtjem. To pomeni, da kratkotrajno zaprtje dejavnosti ne pomaga, če je bila že presežena dovoljena meja prihodkov.

Primeri iz prakse

• Popoldanski s.p.: v letu 2025 ustvari 40.000 evrov prihodkov. Če dejavnost zapre konec decembra in jo ponovno odpre februarja 2026, ne more ostati normiranec. Presežena je meja 30.000 evrov, prekinitev pa traja manj kot šest mesecev.
• Redni s.p.: v letu 2025 ustvari 70.000 evrov prihodkov. Če dejavnost zapre ob koncu leta in jo odpre marca 2026, prav tako ne more ostati normiranec, saj je presežena meja 60.000 evrov, obdobje zaprtja pa je prekratko.

Oba primera kažeta, da začasno zaprtje dejavnosti ne more rešiti podjetnika pred prehodom na dejanske odhodke, če so prihodki previsoki.

Kaj to pomeni za podjetnike?

Za podjetnike to pomeni predvsem, da je treba razmišljati dolgoročno. Če prihodki redno presegajo dovoljene meje, se je treba pripraviti na vodenje poslovnih knjig in natančnejše spremljanje stroškov. Pri tem bo imelo računovodstvo še večjo vlogo, saj bo treba voditi evidence na način, ki omogoča pravilno davčno obravnavo.

Pomembno je tudi vedeti:

• prehodno zaprtje dejavnosti za kratek čas ni rešitev,
• zaprtje bi moralo trajati vsaj šest mesecev, da bi se ob ponovnem odprtju obravnavalo kot nova dejavnost,
• prihodki preteklega leta pa vseeno ne smejo preseči zakonskih omejitev.