Blog

Podjemna pogodba med delodajalci velja za enostavno in “poceni” rešitev za priložnostno delo. V praksi je pogosto ravno obratno. V nadaljevanju na enostaven način razložimo, kaj podjemna pogodba je, kdo kaj plača in koliko dejansko stane.

Kaj je podjemna pogodba

Podjemna pogodba je pogodba civilnega prava, urejena v Obligacijskem zakoniku, ne pa v delovnopravni zakonodaji. Uporablja se za občasno in časovno omejeno delo, pri katerem izvajalec (podjemnik) za naročnika opravi določen posel, na primer izdelavo ali popravilo stvari, obrtniške storitve, montažo, prevoz, fizično ali preprosto umsko delo.

Pomembna razlika glede na avtorsko pogodbo: podjemna pogodba se uporablja za dela, ki niso avtorska (torej niso individualna intelektualna stvaritev). Za pisanje besedil, oblikovanje, fotografijo, glasbo, predavanja ali podobna ustvarjalna dela je treba skleniti avtorsko pogodbo, ne podjemne, gre za drug davčni in pravni režim.

Kdo lahko sklene podjemno pogodbo

Kot izvajalec jo lahko sklene katerakoli fizična oseba, ne glede na to, ali je že zaposlena drugje, brezposelna, upokojena ali ima status študenta oziroma dijaka.

• Redno zaposleni lahko podjemno pogodbo sklene tudi pri lastnem delodajalcu, vendar izključno za delo, ki ni del opisa njegovih rednih delovnih nalog po pogodbi o zaposlitvi. Ker je taka oseba že socialno zavarovana iz naslova redne zaposlitve, pri podjemnem delu plača le prispevek za zdravstveno zavarovanje, ne pa tudi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter dolgotrajno oskrbo.
• Upokojenec prav tako lahko opravlja delo po podjemni pogodbi. Če pa delo dejansko izpolnjuje znake delovnega razmerja, mora namesto podjemne skleniti pogodbo o začasnem ali občasnem delu upokojenca.
• Študent ali dijak lahko prav tako sklene podjemno pogodbo, čeprav je zanj v praksi pogosto ugodnejše delo prek študentskega servisa, saj so takrat dajatve nižje.
• Brezposelna oseba podjemno pogodbo sklene brez posebnih omejitev.

Kdaj je podjemna pogodba primerna

Podjemna pogodba je smiselna za jasno opredeljeno, časovno omejeno in nesamostojno ponavljajoče se delo, kjer izvajalec sam določa, kako in kdaj bo delo opravil, ter zanj ne prejema navodil kot zaposleni.

Podjemna pogodba ni primerna, kadar:

• oseba dela redno, po vnaprej določenem urniku,
• opravlja isto delo dlje časa in je dejansko vključena v delovni proces podjetja,
• gre za delo, ki je po naravi ustvarjalno (takrat sodi pod avtorsko pogodbo).

Če je izpolnjenih več teh znakov, gre lahko za t. i. prikrito delovno razmerje. To pomeni, da delo v resnici poteka tako, kot bi šlo za zaposlitev, čeprav je formalno urejeno s podjemno pogodbo.

Koliko podjemna pogodba dejansko stane naročnika

To je točka, kjer se marsikateri delodajalec ujame v napačno pričakovanje. Pri podjemni pogodbi namreč poleg običajnih dajatev naročnik plača tudi poseben davek v višini 25 % od bruto zneska, ki ga pri redni zaposlitvi ni. Da bo jasno, kdo plača kaj, si poglejmo najprej dogovorjeni “bruto honorar” to je znesek, ki je zapisan v pogodbi in od katerega se nato izračunajo vse dajatve.

Kaj se odšteje izvajalcu (podjemniku), preden dobi izplačilo na svoj račun:

• Prispevki za socialno varnost, če izvajalec ni že zavarovan iz drugega naslova (na primer iz redne zaposlitve): za zdravstveno zavarovanje 6,36 %, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,50 % ter za dolgotrajno oskrbo 1 %. Če je izvajalec že zaposlen drugje in je s tem že socialno zavarovan, plača le manjši del teh prispevkov (v praksi samo zdravstveni prispevek).
• Akontacija dohodnine (25 %) – nekakšna “davčna” predplačilo dohodnine, ki jo naročnik odtegne in nakaže državi, izvajalec pa jo kasneje upošteva pri svoji letni dohodninski napovedi.
• Normirani stroški (10 %) – del honorarja, ki se ne obdavči in ne odšteje od izplačila

Ko se vse to odšteje od bruto honorarja, izvajalec na svoj račun prejme neto znesek.

Kaj poleg tega plača naročnik (delodajalec), nad dogovorjenim bruto honorarjem:

• Prispevek za poškodbe pri delu (0,53 %) in prispevek za PIZ (8,85 %) – ti dve dajatvi plača naročnik dodatno, nista del bruto honorarja, ki ga vidi izvajalec.
• Poseben davek (25 % od bruto honorarja) – to je dajatev, ki obstaja izključno pri podjemnih (in podobnih) pogodbah in je naročnik nikakor ne more prevaliti na izvajalca. Prav ta davek najbolj podraži podjemno pogodbo v primerjavi z redno zaposlitvijo.

Primer, da bo bolj razumljivo: dogovorjeni bruto honorar 1.000 EUR

Vzemimo izvajalca, ki je že zaposlen drugje (in torej socialno zavarovan iz drugega naslova, zato plača le prispevek za zdravstveno zavarovanje, ne pa tudi PIZ).

kaj prejme izvajalec:

Postavka	Znesek
Bruto honorar (dogovorjeni znesek)	1.000,00 EUR
Normirani stroški (10 %) – znižajo samo davčno osnovo	100,00 EUR
Prispevek izvajalca za zdravstveno zavarovanje (6,36 % od osnove 900 EUR) – dejansko se odtegne od izplačila	57,24 EUR
Prispevek izvajalca za dolgotrajno oskrbo (1 % od osnove 900 EUR) – dejansko se odtegne od izplačila, plača se ne glede na zaposlitveni status	9,00 EUR
Davčna osnova (bruto − normirani stroški − prispevki izvajalca)	833,76 EUR
Akontacija dohodnine (25 % od davčne osnove) – dejansko se odtegne od izplačila	208,44 EUR
Neto izplačilo izvajalcu (bruto − prispevki izvajalca − akontacija)	725,32 EUR

2. koliko plača naročnik:

Postavka	Znesek
Prispevki naročnika (poškodbe pri delu 0,53 % + PIZ 8,85 %, skupaj 9,38 % od osnove 900 EUR)	84,42 EUR
Poseben davek (25 % od bruto honorarja)	250,00 EUR
Skupni strošek naročnika (bruto + prispevki naročnika + poseben davek)	1.334,42 EUR

Kratko povedano: izvajalec, ki je že zaposlen drugje, za delo prejme približno 725 EUR, podjetje pa za isto delo v resnici odšteje približno 1.334 EUR. Razlika med tem, kar dobi izvajalec, in tem, kar plača podjetje, se približa 50 %. To je razlog, zakaj je podjemna pogodba pri enakem znesku lahko dražja od redne zaposlitve. Če pa izvajalec ni zaposlen drugje, mora plačati še prispevek za PIZ, kar zniža neto izplačilo zniža za približno 105 EUR, na približno 621 EUR.

Administrativne obveznosti naročnika

Preden izvajalec začne z delom, mora naročnik:

• izvajalca prijaviti na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (obrazec M12),
• na dan izplačila honorarja predložiti REK-O obrazec na eDavke,
• obračunati in odvesti akontacijo dohodnine ter vse prispevke.

Kdaj razmisliti o drugi obliki sodelovanja

Če gre za sodelovanje, ki traja dlje časa, se ponavlja ali je vezano na enega samega naročnika, je smiselno razmisliti o alternativah, na primer o redni zaposlitvi izvajalca ali o sodelovanju z osebo, ki posluje prek s.p.-ja. S tem se izognete tveganju prekvalifikacije v delovno razmerje in dodatnemu davku, ki bremeni izključno podjemne pogodbe.

Vsak primer je drugačen. Višina stroškov in davčne obveznosti so odvisni od konkretnih okoliščin sodelovanja. Preden podpišete podjemno pogodbo, priporočamo, da preverite, ali je to res najustreznejša oblika sodelovanja za vaš primer.