Prenehanje pogodbe o zaposlitvi ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa sedem načinov prenehanja ter za vsakega svoje roke, obliko in pravice delavca. Napaka v postopku lahko pomeni nezakonito odpoved.
Načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi lahko preneha na sedem načinov: s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca (fizične osebe), s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča, po samem zakonu (na primer ob odločbi o invalidnosti I. kategorije) in v drugih zakonsko določenih primerih. V praksi so najpogostejši sporazum, redna odpoved in iztek pogodbe za določen čas.
Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Sporazum mora biti pisen, sicer je neveljaven. Datum prenehanja stranki določita sami, zato odpovednega roka ni. Delavec praviloma nima pravice do odpravnine in do denarnega nadomestila za brezposelnost, delodajalec pa ga mora pisno obvestiti o pravicah iz zavarovanja za brezposelnost.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Delavec lahko pogodbo redno odpove brez obrazložitve, delodajalec pa le, če obstaja utemeljen razlog. Zakon določa pet razlogov:
- poslovni razlog (ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi),
- razlog nesposobnosti (nedoseganje pričakovanih rezultatov ali neizpolnjevanje pogojev za delo),
- krivdni razlog (kršitev obveznosti iz delovnega razmerja),
- nezmožnost za delo zaradi invalidnosti,
- neuspešno opravljeno poskusno delo.
Pred odpovedjo mora delodajalec izpeljati predpisan postopek:
- Pisno opozorilo (krivdni razlog). Delodajalec ga mora dati najkasneje 60 dni po tem, ko je za kršitev izvedel, in največ šest mesecev po kršitvi. Odpove lahko šele, če delavec v šestih mesecih od prejema opozorila kršitev ponovi; kolektivna pogodba dejavnosti lahko ta rok podaljša na največ 18 mesecev.
- Zagovor. Pri krivdnem razlogu in razlogu nesposobnosti delodajalec delavca pisno seznani z očitki in mu da za zagovor najmanj tri delovne dni.
- Rok za odpoved. Pri krivdnem razlogu najkasneje 60 dni po tem, ko delodajalec izve za ponovno kršitev, in največ šest mesecev po njej. Pri razlogu nesposobnosti šest mesecev od nastanka razloga.
Odpoved mora biti pisna in obrazložena, v njej pa delodajalec delavca obvesti o pravnem varstvu, pravicah iz zavarovanja za brezposelnost in obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Vroči jo osebno v svojih prostorih ali s priporočeno pošiljko s povratnico. Dokazno breme nosi delodajalec, delavec pa lahko odpoved izpodbija pred delovnim sodiščem v 30 dneh od vročitve.
Odpovedni roki
| Kdo odpoveduje in zakaj | Trajanje zaposlitve pri delodajalcu | Minimalni odpovedni rok |
| Delavec | do 1 leta | 15 dni |
| Delavec | od 1 leta | 30 dni |
| Delodajalec, poslovni razlog ali razlog nesposobnosti | do 1 leta | 15 dni |
| Delodajalec, poslovni razlog ali razlog nesposobnosti | od 1 do 2 let | 30 dni |
| Delodajalec, poslovni razlog ali razlog nesposobnosti | nad 2 leti | 30 dni in 2 dni za vsako izpolnjeno leto zaposlitve, največ 60 dni |
| Delodajalec, poslovni razlog ali razlog nesposobnosti | nad 25 let | 80 dni |
| Delodajalec, krivdni razlog | ne glede na trajanje | 15 dni |
| Delavec ali delodajalec v času poskusnega dela | ne glede na trajanje | 7 dni |
Odpovedni rok začne teči dan po vročitvi odpovedi. Pri odpovedi delavca je lahko s pogodbo dogovorjen daljši rok, največ 60 dni, rok 80 dni pa lahko kolektivna pogodba dejavnosti skrajša največ na 60 dni. Namesto odpovednega roka se lahko stranki pisno dogovorita za denarno povračilo.
Odpravnina ob odpovedi
Odpravnina pripada delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto in mu ta odpove pogodbo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Osnova je njegova povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev pred odpovedjo.
| Zaposlitev pri delodajalcu | Odpravnina za vsako leto dela |
| več kot 1 leto do 10 let | 1/5 osnove |
| več kot 10 let do 20 let | 1/4 osnove |
| več kot 20 let | 1/3 osnove |
Primer: delavec z 12 leti zaposlitve in povprečno plačo 2.000 EUR prejme četrtino plače (500 EUR) za vsako leto, skupaj 6.000 EUR.
Odpravnina ne sme presegati desetkratnika delavčeve povprečne plače, razen če kolektivna pogodba dejavnosti določa drugače, izplačati pa jo je treba ob prenehanju pogodbe. Dohodnina in prispevki se od nje ne plačajo do desetkratnika zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji, pri izteku pogodbe za določen čas do trikratnika. Obračunajo se le od presežka nad to mejo.
Odpravnine ni pri krivdni odpovedi, odpovedi delavca in sporazumu ter kadar delavec sprejme ali zavrne ponudbo ustrezne zaposlitve za nedoločen čas pri istem delodajalcu.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Izredna odpoved učinkuje brez odpovednega roka in je dopustna le iz razlogov, ki jih našteva zakon. Podati jo je treba najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in v šestih mesecih od njegovega nastanka.
Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo med drugim, če delavec:
- naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši obveznosti,
- stori kršitev z znaki kaznivega dejanja,
- najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo in ne sporoči razloga,
- med bolniško ne spoštuje navodil zdravnika ali opravlja pridobitno delo.
Tudi tu mora delavcu prej omogočiti zagovor.
Delavec jo lahko poda med drugim, če mu delodajalec dva meseca ni izplačal plače, jo je dvakrat zaporedoma ali dvakrat v šestih mesecih izplačal z zamudo ali zanj tri mesece ni v celoti plačal prispevkov. Prej mora delodajalca pisno opomniti in obvestiti inšpektorat za delo; če kršitev ni odpravljena v treh delovnih dneh, lahko odpove v nadaljnjih 30 dneh. Pripadata mu odpravnina kot pri poslovnem razlogu in odškodnina najmanj v višini plače za odpovedni rok.
Prenehanje pogodbe za določen čas
Pogodba za določen čas preneha brez odpovednega roka, ko poteče dogovorjeni čas, je delo opravljeno ali preneha razlog zanjo. Delavcu ob izteku pripada odpravnina v višini 1/5 povprečne mesečne plače zadnjih treh mesecev, pri pogodbi, daljši od enega leta, pa še sorazmerni del za vsak mesec dela nad enim letom.
Odpravnine ni pri nadomeščanju odsotnega delavca, sezonskem delu, krajšem od treh mesecev v koledarskem letu, in javnih delih ter kadar delavec pri istem delodajalcu nadaljuje delo za nedoločen čas ali tako ponudbo za ustrezno delo zavrne.
Posebno varstvo pred odpovedjo
Nekaterim delavcem pogodbe ni dovoljeno odpovedati ali le pod dodatnimi pogoji:
- Delavci pred upokojitvijo (dopolnjenih 58 let ali do pet let pokojninske dobe do upokojitve): odpoved iz poslovnega razloga le z njihovim pisnim soglasjem.
- Nosečnice in starši: odpoved ni dopustna med nosečnostjo, dojenjem otroka do enega leta ter med strnjenim starševskim dopustom in še en mesec po njem.
- Predstavniki delavcev: varstvo traja ves čas funkcije in še eno leto po njej.
- Invalidi: odpoved le pod pogoji iz predpisov o invalidskem zavarovanju in zaposlovanju invalidov.
Bolniška odsotnost ni razlog za odpoved. Delavcu, ki je ob izteku odpovednega roka pri poslovnem razlogu ali razlogu nesposobnosti na bolniški, delovno razmerje preneha z zadnjim dnem bolniške, najkasneje pa po šestih mesecih.
Obveznosti delodajalca ob prenehanju
Ob prenehanju mora delodajalec urediti še:
- Zadnji obračun: plača do zadnjega dne, sorazmerni del regresa, morebitna odpravnina in nadomestilo za neizrabljen dopust, ki ga je dopustno izplačati le ob prenehanju.
- Odjava iz zavarovanj: obrazec M-2 v osmih dneh od prenehanja, elektronsko prek portala SPOT.
- Obvestilo zavodu za zaposlovanje: če delodajalec ob odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, mora ob začetku teka odpovednega roka obvestiti zavod za zaposlovanje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu.
- Odsotnost v odpovednem roku: najmanj dve plačani uri na teden za iskanje zaposlitve, pri poslovnem razlogu ali razlogu nesposobnosti pa najmanj en dan na teden za ukrepe zavoda s 70-odstotnim nadomestilom.
- Dokumenti: na zahtevo delavca izdati potrdilo o vrsti dela.
Povzetek
Pomembno je določanje pravilnega načina prenehanja, spoštovanje rokov in pravilen zadnji obračun. Ker pa je vsak primer drugačen, pred vsako odpovedjo preverite še kolektivno pogodbo dejavnosti, ki lahko določa daljše roke ali višjo odpravnino.
V računovodskem servisu FIN-RA-S za podjetnike urejamo vse od priprave obračuna plač do odjave iz zavarovanj. Če potrebujete zanesljiv računovodski servis z več letnimi izkušnjami na različnih področjih, nam pošljite povpraševanje.
