Precej normirancev se prej ali slej znajde v položaju, ko se morajo registrirati za zavezanca za DDV. Gre za povsem običajen korak v podjetništvu, ki pa v praksi pomeni nekaj dodatnih obveznosti in nekaj stvari, na katere je treba biti pozoren. V nadaljevanju pojasnimo, kako taka kombinacija deluje in kaj konkretno prinaša za vsakdanje poslovanje.
Kaj je normiranec in kaj zavezanec za DDV
Normiranec je s.p., ki dohodnino od dohodka iz dejavnosti obračunava poenostavljeno, z normiranimi odhodki, brez vodenja klasičnih knjig in zbiranja dokazil o stroških. Zavezanec za DDV pa je podjetje, ki mora pri izdanih računih obračunavati davek na dodano vrednost, ga oddajati preko obračuna DDV-O in ga nakazovati državi. Ta obveznost nastopi, ko obdavčljivi promet v koledarskem letu preseže 60.000 evrov.
Kdaj mora normiranec postati tudi zavezanec za DDV
Prag za obvezno identifikacijo za DDV je 60.000 evrov obdavčljivega prometa v koledarskem letu. Če ta znesek s.p. preseže in ostane pod mejo 66.000 evrov, se mu za tekoče leto še ni treba registrirati za DDV. Za DDV se registrira šele s 1. januarjem naslednjega leta, in sicer za ves promet od prejema identifikacijske številke naprej. Če pa v istem koledarskem letu preseže tudi 66.000 evrov prometa, mora še v istem mesecu oddati zahtevek za identifikacijsko številko za DDV (obrazec DDV-P2). Ko dobi s.p. svojo identifikacijsko številko, mora začeti na izdanih računih posebej obračunati in prikazovati DDV. Ker pa po navadi traja nekaj časa preden pridobi to številko, se pogosto zgodi, da je potrebno izdati še kakšen račun v času čakanja, ko se je meja že presegla. V tem primeru s.p. izda račun normalno tako kot prej (brez DDV) ampak bo moral od zneska dobička, ki presega mejo prikazati DDV v prvem obračunu, ki ga bo oddal.
Kako izgleda poslovanje, ko ste normiranec in zavezanec za DDV hkrati
Ko normiranec preseže prag za DDV, se njegovo poslovanje v marsičem izenači s poslovanjem vsakega drugega DDV zavezanca. Razlika ostaja predvsem pri načinu obračuna dohodnine ob koncu leta, ki še naprej poteka po pravilih normiranih odhodkov.
Izdajanje računov. Na vsak izdan račun je treba obračunati DDV. Računi morajo vsebovati vse sestavine, ki jih zakon zahteva za DDV račun, med drugim vašo ID številko za DDV, stopnjo in znesek obračunanega DDV, v posebnih primerih tudi kakšno klavzulo.
Mesečno oz. trimesečno poročanje. Treba je redno oddajati obračun DDV-O z pripadajočimi evidencami prek eDavkov. Rok je do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca (pri mesečnih zavezancih) oz. naslednjega meseca po četrtletju (pri trimesečnih). Prvo leto je potrebno oddajati DDV mesečno, potem pa se država odloči glede na obseg poslovanja ali bo podjetje ostalo mesečni zavezanec ali bo trimesečni.
Vodenje DDV evidenc. Voditi je treba evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV. Evidenci je treba elektronsko predložiti prek eDavkov skupaj z obračunom DDV-O.
Odbitek vstopnega DDV. Pri poslovnih nabavah lahko uveljavljate odbitek vstopnega DDV in si z tem zmanjšate znesek obračuna DDV.
Obračun dohodnine ostaja nespremenjen. Čeprav zdaj obračunavate DDV, se vaša davčna osnova za dohodnino še naprej izračunava po normiranih odhodkih. DDV na to nima vpliva, gre za povsem ločen izračun.
Kaj to pomeni za cene
Ko postanete zavezanec za DDV, se odločate, ali cene za končne kupce (fizične osebe) dvignete za znesek DDV ali pa DDV “vključite” v obstoječo ceno na račun nižje marže. Pri poslovanju z drugimi zavezanci za DDV (podjetji) sprememba cene zaradi obračunanega DDV navadno ni problematična, saj si v večini primerov lahko obračunani DDV odbijejo.
Praktičen primer
Normiran s.p., ki opravlja storitve, na koncu tekočega letu dosegel 62.000 evrov prometa. Ker je presegel prag 60.000 evrov, se mora z januarjem v naslednjem letu identificirati za DDV in začeti obračunavati DDV. Od takrat naprej, bo vsaj eno leto mesečno oddaja DDV-O, vodi DDV evidence in na svojih računih izkazuje obračunani DDV. Njegova dohodnina pa se še naprej izračunava po normiranih odhodkih, saj gre za ločeno presojo od DDV zavezanosti.
Če pa bi s.p. presegel prag 66.000 EUR prometa v tekočem letu. Mora postati zavezanec za DDV takoj in začeti oddajati mesečne obračune.
Zaključek
Biti hkrati normiranec in zavezanec za DDV ni nič neobičajnega. V praksi pomeni, da poleg poenostavljenega obračuna dohodnine prevzamete še redne DDV obveznosti. Med njih spadajo obračunavanje DDV na računih, oddajo DDV-O in DDV evidenc ter spremljanje zakonodaje, da je DDV pravilno obračunan. Ker gre za dodatno administracijo, je smiselno se posvetovati z računovodjo, da prehod v DDV sistem in nadalno poslovanje poteka brez zapletov.
