DAVČNA OBRAVNAVA DARIL

V prihajajočem času je davčna obravnava daril zelo aktualna tema, zato smo v prispevku zbrali različne vidike davčne obravnave daril.

KAKO DARILA OBRAVNAVAJO PREJEMNIKI?

1) PO ZAKONU O DOHODNINI

Če je prejemnik fizična oseba, je obdavčitev daril po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 odvisna od razmerja med darovalcem in obdarjencem, ter vrednosti darila.

Tako se darilo, ki ga fizična oseba prejme od druge fizične osebe, ki ni njen delodajalec in ni prejeto v zvezi z opravljanjem dejavnosti, ne šteje za obdavčljiv dohodek.

Na drugi strani se darilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu, šteje za boniteto, ki se skladno z Zakonom o dohodnini obdavči kot dohodek iz zaposlitve. Boniteta se obračuna tako pri darilih v zvezi z delovnim razmerjem, kot tudi pri darilih v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem (npr. podjemna pogodba, avtorska pogodba). Darilo fizični osebi se lahko obdavči tudi kot drug dohodek po Zakonu o dohodnini, če gre za darilo, ki se ne šteje v nobeno drugo vrsto dohodkov in ni dohodek, oproščen plačila dohodnine po zakonu. Pri tem se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 evrov oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov.

Pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo, ki fizični osebi podari darilo in se ta pri fizični osebi šteje za obdavčljivi dohodek po Zakonu o dohodnini, mora kot plačnik davka od zneska dohodka (darila) v skladu z določili tega zakona izračunati in plačati akontacijo dohodnine po stopnji 25 %.

2) PO ZAKONU O DAVKU NA DEDIŠČINE IN DARILA

Darila so lahko tudi predmet obdavčitve glede na določbe Zakona o davku na dediščine in darila – ZDDD. Gre za premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Predmet obdavčitve je tudi premoženje, ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizične osebe kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

Zavezanec za plačilo davka je fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi darovanja.

V kolikor je obdarjenec fizična oseba in darilo zajema le premičnine, darilo ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 evrov. Če darilo, ki predstavlja denar, presega omenjeni znesek ali gre za drugo vrsto premičnega premoženja (npr. motorna vozila, vrednostni papirji), ali nepremičnino, mora prejemnik darila na pristojni finančni urad poslati obrazec za napoved. Če je obdarjenec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca prejel več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo. Obdarjenec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek, mora prejem darila napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti (sprejema darila). Davčna osnova je vrednost podarjenega premoženja po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.

Davka je oproščeno darilo, ki ga prejme obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda. Z dedičem prvega dednega reda (zakonec in potomci) so izenačeni zet, snaha, pastorek in obdarjenec, ki je živel z darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

Podobna situacija kot pri fizičnih in pravnih osebah nastopi, če darilo prejme pravna oseba zasebnega prava (neprofitne organizacije). Predmet obdavčitve je premoženje, ki ga prejme od pravne ali fizične osebe kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. V kolikor je obdarjenec pravna oseba zasebnega prava in darilo zajema le premičnine, darilo ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 evrov. Dodatno so davka oproščene pravne osebe zasebnega prava, ustanovljene na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja, vendar le, če gre za darilo, ki je namenjeno opravljanju take dejavnosti pravne osebe.

KAKO DARILA OBRAVNAVAJO DAROVALCI?

Fizična oseba, ki daje darilo pravni ali fizični osebi, nima davčnih obveznosti iz tega naslova razen v primeru, ko gre za podaritev kapitala (nepremičnine, vrednostnih papirjev in deležev v gospodarski družbi, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, investicijski kuponi). V tem primeru se pri fizični osebi − darovalcu ugotavljajo pogoji za odmero dohodnine od dobička iz kapitala oziroma pogoji za odlog ugotavljanja davčne obveznosti, če gre za darilo zakoncu ali otroku.

Kot darila pravnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, se obravnavajo zgolj donacije, ki jih osebe, ki opravljajo dejavnost, dajejo tretjim osebam. Donacije so v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 davčno nepriznan odhodek. Ti odhodki pa pod pogoji Zakona o dohodnini – ZDoh-2 in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 predstavljajo davčno olajšavo (skupaj do maksimalno 0,5% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu).

Darila poslovnim partnerjem, ki po vsebini predstavljajo obdarovanje (in pogostitev) poslovnih partnerjev ob poslovnih srečanjih, se davčno obravnavajo kot reprezentanca. V skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 se strošek reprezentance šteje za davčno priznan odhodek v višini 50%.

Darila v naravi, ki jih oseba, ki opravlja dejavnost, daje svojim zaposlenim ali njihovim družinskim članom predstavljajo boniteto, ki se davčno obravnava v skladu z Zakonom o dohodnini – ZDoh-2. Le bonitete, ki so obdavčene po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2, so v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 davčno priznani odhodek. Izjema so stroški za darila delodajalca v vrednosti do 42 evrov, podarjena otrokom delojemalcev do starosti 15 let v mesecu decembru (skladno z določbo četrtega odstavka 39. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca), ki so v celoti davčno priznan odhodek, ker gre le za enkrat letno obdaritev otrok delojemalcev.

Darila oziroma obdarovanje lastnikov pravnih oseb po vsebini predstavlja izplačilo dobička, ki se obdavči. V primeru fizične osebe, ki opravlja dejavnost, obdarovanje te iste osebe v naravi predstavlja prenos sredstev iz podjetja v njegovo gospodinjstvo in se v skladu s 50. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 šteje za odtujitev, ki se obdavči.

OBDAVČITEV DARIL Z DDV

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV.

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne šteje:
– brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne prodajajo oziroma, so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo;
– dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 evrov.

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 določa, da se od daril manjših vrednosti ne plačuje DDV, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, in sicer:
– ni protidobave blaga ali storitev s strani prejemnika darila,
– vrednost darila ne preseže 20 evrov,
– darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca,
– darilo se daje občasno in ne istim osebam.

Torej, če so skupaj izpolnjeni vsi navedeni pogoji, davčni zavezanec ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi darila uveljavil odbitek DDV. Priporočljivo je, da davčni zavezanec, zaradi zagotavljanja pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja DDV, vodi evidenco o danih darilih.

Celostna obravnava prejemanja in podarjanja darila iz vseh vidikov lahko povzroči precej negotovosti. S podporo dobrega računovodskega servisa boste tudi to področje z lahkoto obvladovali.