Odpoved pogodbe o zaposlitvi je eden najbolj občutljivih trenutkov v delovnem razmerju, tako za delavca kot za delodajalca. Napačno izveden postopek lahko delodajalca stane sodnega spora, vrnitve delavca na delo ali plačila odškodnine, zato je poznavanje pravil iz Zakona o delovnih razmerjih ključno za vsakega podjetnika, ki zaposluje.
Vrste odpovedi pogodbe o zaposlitvi
ZDR-1 loči med dvema temeljnima oblikama prenehanja pogodbe:
Redna odpoved je odpoved z odpovednim rokom. Poda jo lahko delavec (brez navedbe razloga) ali delodajalec (le, če obstaja eden od zakonsko določenih utemeljenih razlogov).
Izredna odpoved velja takoj, brez odpovednega roka, in je mogoča samo ob hujših kršitvah druge pogodbene strani.
Razlogi za redno odpoved s strani delodajalca
Delodajalec sme delavcu redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi samo iz enega od treh utemeljenih razlogov:
- Poslovni razlog: prenehanje potreb po opravljanju določenega dela zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških ali strukturnih razlogov na strani delodajalca (npr. ukinitev delovnega mesta, zmanjšanje obsega poslovanja).
- Razlog nesposobnosti: delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, dela ne opravlja pravočasno, strokovno, kvalitetno ali ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela.
- Krivdni razlog: delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Odpoved mora biti vedno v pisni obliki, vsebovati mora obrazložitev razloga in pouk o pravnem varstvu, delodajalec pa jo mora delavcu tudi pravilno vročiti.
Odpovedni roki
Dolžina odpovednega roka je odvisna od tega, kdo odpoveduje pogodbo, iz katerega razloga in koliko časa je delavec zaposlen pri delodajalcu.
| Vrsta odpovedi | Odpovedni rok |
| Neuspešno opravljeno poskusno delo | 7 dni |
| Redna odpoved s strani delavca – do 1 leta zaposlitve | 15 dni |
| Redna odpoved s strani delavca – nad 1 leto zaposlitve | 30 dni (s pogodbo največ do 60 dni) |
| Odpoved s strani delodajalca – do 1 leta | 15 dni |
| Odpoved s strani delodajalca – od 1 do 2 let | 30 dni |
| Odpoved s strani delodajalca – nad 2 leti | 30 dni + 2 dni za vsako nadaljnje dopolnjeno leto, največ 60 dni |
| Odpoved s strani delodajalca – nad 25 let zaposlitve | 80 dni (razen če kolektivna pogodba določa drugače, a ne manj kot 60 dni) |
| Odpoved iz krivdnega razloga | 15 dni (ne glede na delovno dobo) |
| Izredna odpoved (delavca ali delodajalca) | brez odpovednega roka |
Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.
Odpravnina
Delavcu pripada odpravnina, kadar mu delodajalec redno odpove pogodbo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Pri odpovedi iz krivdnega razloga ali pri izredni odpovedi s strani delodajalca odpravnina ne pripada.
Osnova za izračun je povprečna mesečna bruto plača delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Višina odpravnine za vsako dopolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu znaša:
- 1/5 osnove – za delovno dobo od 1 do 10 let,
- 1/4 osnove – za delovno dobo od 10 do 20 let,
- 1/3 osnove – za delovno dobo nad 20 let.
Odpravnina praviloma ne sme presegati desetkratnika osnove, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače. Do te zakonsko določene višine (in največ do desetih povprečnih mesečnih plač v Sloveniji) se odpravnina ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Posebno varstvo pred odpovedjo
ZDR-1 posameznim skupinam delavcev zagotavlja posebno pravno varstvo, znotraj katerega jim delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi. To velja predvsem za:
- Nosečnice in starše: delodajalec ne sme odpovedati pogodbe delavki v času nosečnosti, ves čas, ko doji otroka (do dopolnjenega 1. leta starosti), ter staršem v času izrabe strnjenega starševskega dopusta in še en mesec po vrnitvi na delo. Izjema velja le ob predhodnem soglasju inšpektorja za delo, in sicer pri razlogih za izredno odpoved ali ob prenehanju delodajalca.
- Starejše delavce: delavca, ki je dopolnil 58 let, ali delavca, ki mu manjka do 5 let delovne dobe do upokojitve, delodajalec brez njegovega pisnega soglasja ne sme odpovedati iz poslovnega razloga (z nekaterimi zakonsko določenimi izjemami).
- Invalide: odpovedati jim je mogoče le zaradi nezmožnosti dela zaradi invalidnosti ali iz poslovnega razloga pod posebnimi pogoji ampak je pred odpovedjo potrebno pridobiti mnenje pristojne komisije. Če je zaposleni invalid ob izteku odpovednega roka na bolniški, se zaposlitev podaljša do vrnitve na delo, a največ za 6 mesecev.
Odpoved, vročena v obdobju posebnega varstva, je praviloma nična, zato je pri teh delavcih potrebna posebna previdnost.
Opomba
Zgoraj navedeni podatki so zakonsko določeni okviri po ZDR-1. Kolektivne pogodbe na ravni posamezne dejavnosti lahko posamezne roke ali zneske določajo drugače (npr. daljši odpovedni rok, drugačno zgornjo mejo odpravnine), zato je pri konkretnem primeru potrebno preveriti tudi panožno kolektivno pogodbo, ki velja za vašo dejavnost.
