V Sloveniji je s kolektivnimi pogodbami po ocenah pokritih okoli tri četrtine zaposlenih v zasebnem sektorju, kar je precej več, kot bi marsikdo pričakoval. Kolektivne pogodbe namreč pogosto delavcem zagotavljajo več, kot zahteva zakon, višje plače, dodatke, regres in te obveznosti veljajo, tudi če delodajalec pogodbe ni sam sklenil in je morda sploh ne pozna.
Kaj sploh je kolektivna pogodba
Kolektivna pogodba je dogovor med delodajalci in sindikati o tem, kaj vse pripada zaposlenim. Plača, dodatki, delovni čas, odpovedni roki in podobno. Gre torej za nekakšna “pravila igre”, ki dopolnjujejo zakon in so pogosto ugodnejša od zakonskega minimuma.
Dve vrsti kolektivnih pogodb
Panožna kolektivna pogodba velja za celo panogo, na primer za trgovino, gradbeništvo, gostinstvo ali kmetijstvo. Zavezuje delodajalce, ki so člani delodajalskega združenja (npr. GZS, OZS), ki je pogodbo podpisalo. V nekaterih primerih pa velja za vse delodajalce v panogi, ne glede na članstvo.
Podjetniška kolektivna pogodba je dogovor, ki ga delodajalec sklene neposredno s sindikatom delavcev v svojem podjetju. Velja samo za to podjetje in ne sme delavcem dati manj, kot jim pripada po panožni kolektivni pogodbi.
Kdaj vas kolektivna pogodba zavezuje
To se zgodi v dveh primerih:
Ste član delodajalske organizacije (npr. GZS ali OZS), ki je kolektivno pogodbo podpisala. V tem primeru vas ta samodejno zavezuje.
Za vašo panogo velja tako imenovana razširjena veljavnost. Ministrstvo, pristojno za delo, lahko odloči, da kolektivna pogodba velja za vse delodajalce določene dejavnosti, ne glede na to, ali so člani kakšnega združenja ali ne.
Zato samo dejstvo, da niste nikoli ničesar podpisali in niste član nobenega združenja, še ne pomeni, da vas kolektivna pogodba ne zadeva.
Kako preveriti, katera kolektivna pogodba velja za vas
Najlažje preverite v Evidenci kolektivnih pogodb, ki jo vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Glede na šifro dejavnosti vašega podjetja in morebitno članstvo v združenju je razvidno, katera pogodba velja za vas. Če niste prepričani, se lahko obrnete tudi na pristojno panožno združenje, saj se pravila občasno spreminjajo.
Kaj to pomeni v praksi
Predstavljajte si tri stopnice, ena nad drugo. Na dnu je zakon, ki določa minimum pravic. Kolektivna pogodba je lahko samo boljša od zakona, nikoli slabša. Pogodba o zaposlitvi, ki jo delodajalec podpiše z delavcem, pa mora biti vsaj tako dobra, kot je kolektivna pogodba. Če je slabša, velja tisto, kar piše v kolektivni pogodbi, ne glede na to, kaj je zapisano v pogodbi o zaposlitvi.
Kaj kolektivne pogodbe običajno urejajo
Najpogosteje gre za:
- najnižjo plačo za posamezno delovno mesto (višjo od zakonske minimalne plače),
- dodatke za delovno dobo, nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih,
- višino regresa za letni dopust,
- povračilo stroškov za malico in prevoz na delo,
- jubilejne nagrade in odpravnino ob upokojitvi,
- pravila o odpovednih rokih in delovnem času.
Kaj se zgodi, če kolektivne pogodbe ne upoštevate
Neupoštevanje veljavne kolektivne pogodbe lahko Inšpektorat RS za delo obravnava kot kršitev pravic delavcev, kar pomeni tveganje globe za delodajalca, poleg tega pa so delavci upravičeni do doplačila razlike do zneskov, ki jih določa kolektivna pogodba (npr. razlika v plači ali regresu), tudi za nazaj.
Praktični nasvet
Kolektivne pogodbe in njihovi dodatki (aneksi) se spreminjajo večkrat letno. Uskladijo se zneski najnižjih plač, dodatkov, regresa. Zato je smiselno vsaj enkrat letno preveriti, ali za vas še vedno velja ista pogodba in ali so se zneski spremenili. Pri manjših podjetjih in s.p., ki nimajo lastne kadrovske službe, se prav na tem mestu najpogosteje zgodijo nenamerne napake pri obračunu plač. Zato pri Fin-ra-s redno spremljamo spremembe kolektivnih pogodb za naše stranke, da vam pri obračunu plače ne uide nobena sprememba.
