V poletnih mesecih se veliko podjetij odloča za najem študentov. Pred najemom študenta za delo preko študentske napotnice je zelo aktualno vprašanje, kakšen strošek to predstavlja za podjetje in kakšen je ta strošek v primerjavi s stroški redno zaposlenih.
Predpostavimo, da bo podjetje v avgustu potrebovalo dodatnega delavca za polni delovni čas (skupaj 22 delovnih dni po 8 ur je 176 ur). Podjetje razmišlja, da za ta namen začasno najame študenta. Skladno z odredbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je od 1. aprila 2018 minimalna bruto urna postavka za študentsko delo 4,73 eur/uro. V primeru, da študent dela 176 ur to pomeni 832,48 eur bruto plačila študentu in po plačilu prispevkov in koncesijskih dajatev je celoten strošek delodajalca 1.113,36 eur. Koliko bo študent dobil dejanskega neto izplačila je odvisno od števila napotnic preko katerih bo delal in splošne letne količine dela, ki ga študent opravlja. To dvoje določa ali bo moral študent od svojih prihodkov plačati tudi dohodnino. Neto izplačilo študentu lahko tako za ta primer znaša od 548,40 eur do 703,44 eur.
Ob navedenem se pojavi vprašanje, kakšen bi bil strošek v primeru, da bi delo opravljal redno zaposleni v podjetju, ki prejema minimalno plačo in povračilo stroškov za malico ter prevoza na delo v višini 150,00 eur. Višina minimalne plače od 1. januarja 2018 znaša 842,79 eur bruto in predvidevamo, da delavec ni opravičen do dodatnih olajšav. Strošek delodajalca po plačilu prispevkov in akontacije dohodnine za ta primer znaša 1.142,05 eur. Neto izplačilo delavcu znaša 638,35 eur in 150,00 eur povračila stroškov za malico in prevoz na delo, skupaj 788,35 eur. Pri izračunu stroškov zaposlenega je potrebno upoštevati tudi proporcionalni delež regresa, kar zviša celoten strošek delodajalca.
Strošek za redno zaposlenega je v osnovi skupaj s povračilom stroškov malice in prevoza na delo nekoliko višji, v primerjavi z začasnim delom študenta, hkrati pa je višje tudi neto izplačilo, ki ga prejme delavec. Za kakšno obliko zaposlitve se je v posamezmen primeru najbolje odločiti je seveda zelo odvisno od posameznega primera. Zraven denarne plati je potrebno upoštevati vrsto drugih dejavnikov. V prvi vrsti nivo zahtevnosti dela, potreben vložek v usposabljanje in seveda razpoložljivost delovne sile na trgu dela. Študentsko delo je velikokrat dobra rešitev za zapolnitev potreb po delavcih v času začasno povečanega obsega dela.
