Številni posamezniki, ki so redno zaposleni, razmišljajo o tem, da bi svoj hobi formalizirali v obliki popoldanskega s.p. Takšna oblika poslovanja predstavlja varen vstop v podjetništvo, saj posamezniku omogoča ohranitev socialne varnosti iz naslova redne zaposlitve, hkrati pa mu daje pravno podlago za zakonito izdajanje računov.
Kaj opredeljuje popoldanski s.p.?
Izraz “popoldanski s.p.” je pogovorni izraz za samostojnega podjetnika, ki opravlja dopolnilno dejavnost. Glavna razlika med polnim in popoldanskim s.p. je v načinu plačevanja prispevkov za socialno varnost. Pri popoldanskem s.p. je nosilec dejavnosti že zavarovan za polni delovni čas (40 ur na teden) pri drugem delodajalcu. Zato v svojem podjetju plačuje le pavšalne prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.
Pogoji za ustanovitev
Za odprtje popoldanskega s.p. morajo biti izpolnjeni naslednji kriteriji:
- Zaposlitev za polni delovni čas: Oseba mora biti zaposlena za 40 ur tedensko. Če je zaposlitev krajša, se s.p. ne more šteti za dopolnilno dejavnost v celoti.
- Brez pravnih zadržkov: Podjetja ne more ustanoviti oseba, ki ima neporavnane zapadle obveznosti iz preteklih dejavnosti ali je bila pravnomočno obsojena za določena kazniva dejanja zoper gospodarstvo.
- Soglasje lastnika prostora: Če podjetnik ni (so)lastnik nepremičnine, kjer bo sedež podjetja, mora pridobiti izjavo lastnika objekta.
Postopek registracije
Registracija je za samostojnega podjetnika brezplačna in se lahko izvede na točki SPOT, preko istoimenskega spletnega portala ali na upravni enoti.
Določitev ključnih podatkov
Pred obiskom registracijskega mesta mora bodoči podjetnik določiti:
- Ime podjetja: Dolgo ime mora vsebovati ime in priimek nosilca ter oznako s.p.
- Sedež in poslovni naslov: Kraj, kjer se bodo opravljale dejavnosti ali vodili posli.
- Dejavnosti: Izbor šifer iz Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD). Potrebno je izbrati dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal.
Prijava na FURS in v zavarovanja
Ob registraciji podjetnik hkrati odda prijavo na Finančno upravo RS, kjer izbere način ugotavljanja davčne osnove. Izbira se lahko med ugotavljanjem davčne osnove po dejanskih ali pa po normiranih stroških. Poleg tega se odda obrazec M-12, s katerim se podjetnika prijavi v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Ko je vse to opravljeno, se dopolnilna dejavnost vpiše v poslovni register Slovenije AJPES in se od dneva vpisa naprej lahko opravlja dejavnost.
Odprtje poslovnega računa
Po prejemu sklepa o vpisu v poslovni register, ki ga AJPES običajno izda v enem dnevu. Lahko podjetnik obišče banko in odpre poslovni račun. Čeprav zakonodaja v določenih primerih dopušča uporabo osebnega računa, je zaradi jasnosti in ločevanja osebnih ter poslovnih financ priporočeno imeti ločena računa.
Finančne obveznosti popoldanskega s.p.
Podjetnik, ki opravlja dopolnilno dejavnost, ima fiksne mesečne stroške v obliki pavšalnih prispevkov, ki v letu 2026 znašajo približno 110 EUR. Poleg tega je dolžan plačevati dohodnino od dobička, ki je letno izračunana da podlagi oddanega zaključnega računa.
Vloga računovodstva
Čeprav se popoldanski s.p. na prvi pogled zdi enostaven, je iz vidika računovodstva enak kot poln s.p. saj prinaša enake odgovornosti glede vodenja evidenc, oddaje davčnih obračunov in spremljanja zakonodaje. Strokovna podpora računovodskega servisa podjetniku omogoča, da se osredotoči na razvoj svoje dejavnosti, medtem ko so njegove obveznosti urejene skladno s predpisi. Če razmišljate o odprtju popoldanskega s.p., nas kontaktirajte in pomagali vam bomo najti najboljšo pot za vaš konkreten primer.
