V slovenskem delovnem okolju je dodatek za delovno dobo ena izmed temeljnih pravic zaposlenih, ki neposredno vpliva na višino mesečnega prejemka. Čeprav se morda zdi samoumeven, njegova višina in način izračuna nista enotno določena za vse, temveč sta odvisna od različnih pravnih aktov in kolektivnih pogodb.
Kaj pravi zakonodaja?
Osnova za dodatek za delovno dobo je zapisana v Zakonu o delovnih razmerjih, ki določa, da delavcu ta dodatek pripada. Vendar pa zakon ne predpisuje fiksnega odstotka ali zneska. Določitev konkretne višine prepušča:
- kolektivnim pogodbam na ravni dejavnosti,
- internim aktom delodajalca
Kako se določi višina dodatka?
Višina dodatka se običajno določi kot odstotek od osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Najpogostejša praksa v zasebnem sektorju je 0,5 % za vsako leto, vendar to ni univerzalno pravilo.
Če pa delavec dela s skrajšanim delovnim časom, se mu delovna doba za namen izračuna dodatka šteje kot polna. Pomembno je tudi, da se v delovno dobo, ki se upošteva pri izračunu dodatka za delovno dobo, ne všteva čas, ko je bil delavec prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje in prejemal nadomestilo za brezposelnost.
V nekaterih dejavnostih kolektivne pogodbe razlikujejo med:
- Skupno delovno dobo: Upoštevajo se vsa leta, ki jih je delavec prebil v delovnem razmerju. Vključno s preteklimi delodajalci in tudi delo v tujini.
- Delovno dobo pri zadnjem delodajalcu: Dodatek se obračunava le za čas, prebit v trenutnem podjetju, vendar le, če kolektivna pogodba to izrecno dovoljuje.
Ključni podatki za pravilen obračun
Da bi delodajalec lahko pravilno obračunal dodatek. Mora delavec predložiti ustrezna dokazila o svoji predhodni delovni dobi (npr. izpis obdobij zavarovanj iz ZPIZ-a).
Dodatek za delovno dobo mora biti izplačan ločeno od osnovne plače. Prišteje se, k bruto plači, ki je določena v pogodbi o zaposlitvi.
Študentsko delo: V okviru kolektivnih pogodb pri izračunu dodatka, se upošteva tudi pokojninska doba, pridobljena z opravljanjem začasnega študentskega dela.
Zaključek
Dodatek za delovno dobo ni le zakonska obveznost, temveč tudi način, kako podjetja priznavajo izkušnje in zvestobo svojih zaposlenih. Ker se pravila med panogami močno razlikujejo, je za vsakega delodajalca in zaposlenega ključno, da pozna določila kolektivne pogodbe, ki zavezuje njihovo dejavnost.
