Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), ki je stopil v veljavo konec leta 2025, uvaja vrsto sprememb z namenom izboljšanja dostopnosti do zdravstvenih storitev in zagotavljanja stabilnosti javne zdravstvene mreže. Ukrepi se osredotočajo predvsem na področje bolniških odsotnosti, kadrovske spodbude in učinkovitejše vodenje zdravstvenih procesov.
Glavni cilj nove zakonodaje je skrajševanje čakalnih dob ter zagotovitev dodatnih zmogljivosti tam, kjer so potrebe največje. Zakon posega v več obstoječih predpisov in uvaja začasne rešitve, ki bodo veljale v prihodnjem obdobju.
Strožji nadzor nad bolniškimi odsotnostmi
Ena izmed najopaznejših novosti, ki jih prinaša ZDIUPZ, se nanaša na področje začasne zadržanosti od dela. Zakon uvaja mehanizme za večjo odgovornost zavarovancev in preprečevanje morebitnih zlorab:
- Pisna navodila o ravnanju: Osebni zdravniki morajo zavarovancu ob odobritvi bolniškega staleža podati enega od novih predpisanih režimov gibanja. Ta navodila morajo biti vročena tako zavarovancu kot tudi njegovemu delodajalcu.
- Laična kontrola in nadzor: Okrepljen je nadzor nad spoštovanjem navodil med bolniško odsotnostjo. V primeru ugotovljenih kršitev (neupoštevanje režima gibanja) lahko zavarovanec izgubi pravico do nadomestila plače.
- Vrnitev na delo: Namen novih pravil je zagotoviti, da so navodila prilagojena zdravstvenemu stanju in prispevajo k čim hitrejši rehabilitaciji ter vrnitvi v delovni proces.
Spodbude za deficitarna področja
Zakon naslavlja kritično pomanjkanje kadra, zlasti na področju urgentne medicine. Ker so delovni pogoji v urgentnih centrih izjemno zahtevni, zakon predvideva dodatne finančne spodbude in ukrepe za povečanje zanimanja mladih zdravnikov za to specializacijo. Cilj je zagotoviti nemoteno delovanje nujne medicinske pomoči po celotni državi.
Večja dostopnost in dodatne ambulante
ZDIUPZ nadaljuje in nadgrajuje sistem “dodatnih ambulant” (prej znanih kot ambulante za neopredeljene). Te so namenjene pacientom, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, s čimer se zagotavlja osnovna zdravstvena oskrba širšemu krogu prebivalstva. Zakon prav tako omogoča lažje povezovanje javnih zdravstvenih zavodov pri izvajanju določenih storitev, kot so reševalni prevozi, kar prispeva k večji operativni učinkovitosti.
Upravni nadzor in kakovost
Zakon ministrstvu za zdravje podeljuje širša pooblastila za izvajanje upravnega nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti. Nadzorne komisije lahko preverjajo skladnost izvedenih storitev s kliničnimi smernicami in smotrnost porabe proračunskih sredstev. S tem se želi zagotoviti, da so sredstva, namenjena skrajševanju čakalnih vrst, porabljena transparentno in učinkovito.
Zaključek
Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva uvaja nove okvire, ki neposredno vplivajo na dolžnosti zavarovancev in delovanje zdravstvenih izvajalcev. Z okrepitvijo nadzora nad bolniškimi odsotnostmi in uvedbo finančnih podpor za kritične kadre zakon poskuša nasloviti trenutne sistemske izzive v javnem zdravstvu. Učinkovitost teh začasnih rešitev, ki so sprejete za obdobje leta 2026, bo mogoče oceniti na koncu leta, ko bodo znani konkretni podatki o čakalnih dobah in stabilnosti kadrovske mreže.
