Državni zbor je potrdil zakon, ki uvaja obvezno izmenjavo elektronskih računov med poslovnimi subjekti v Sloveniji. Cilj nove ureditve je poenostaviti poslovne procese, zmanjšati stroške ter spodbuditi nadaljnjo digitalizacijo gospodarstva. Zakon začne veljati 1. januarja 2028, kar podjetjem daje dovolj časa za prilagoditev svojih sistemov.
Širjenje uporabe e-računov v zadnjem desetletju
Elektronski računi se v slovenskem poslovnem okolju uporabljajo že dolgo. Proračunski uporabniki so jih začeli obvezno izdajati leta 2015, naročniki v postopkih javnega naročanja pa od leta 2019. Od takrat uporaba stalno raste. Število izdanih e-računov, ki jih proračunski uporabniki pošiljajo med seboj, potrošnikom in gospodarstvu, se je med letoma 2015 in 2024 povečalo za več kot 370 odstotkov.
Raziskave kažejo, da je leta 2022 e-račune pošiljalo približno 60 odstotkov podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi. Med njimi je bilo 57 odstotkov malih, 74 odstotkov srednjih in 86 odstotkov velikih podjetij. Podatki potrjujejo, da digitalni način izmenjave računov podjetja že dobro poznajo in ga vse pogosteje uporabljajo.
Obveznost izmenjave e-računov med podjetji
Z letom 2028 bo za vsa podjetja in samostojne podjetnike, vpisane v Poslovni register Slovenije, obvezna izmenjava elektronskih računov pri storitvah, opravljenih na ozemlju Slovenije. Po tem datumu papirni račun med gospodarskimi subjekti ne bo več veljaven. Papirni račun bo ostal dovoljen le pri poslovanju s potrošniki in s podjetji iz tujine.
Ureditev za potrošnike
Za potrošnike se pravila ne spreminjajo. Še vedno bodo prejemali papirne račune, razen če se odločijo za elektronsko različico in za to podajo soglasje. Kadarkoli ga bodo lahko preklicali in ponovno zahtevali račune v papirni obliki.
Prednosti, ki jih prinaša nova ureditev
Obvezna uvedba elektronskega poslovanja prinaša več pozitivnih učinkov. Med najpomembnejšimi so hitrejši postopki, zmanjšanje ročnega vnosa podatkov, manj napak, enotna pravila in večja preglednost poslovanja. Elektronske poti omogočajo tudi nižje stroške obdelave ter prispevajo k manjšemu vplivu na okolje.
Načini izmenjave e-računov
Elektronski račun je strukturiran XML dokument, ki podpira avtomatizirano obdelavo. Dokument v obliki PDF ne izpolnjuje pogojev za e-račun. Za potrošnike ostaja obvezna vizualizacija e-računa.
Izmenjava bo potekala prek enega od štirih varnih kanalov:
- sistema ponudnikov e-poti,
- lastnih rešitev za neposredno izmenjavo,
- mednarodnega omrežja PEPPOL,
- brezplačne aplikacije miniBlagajna za poslovne subjekte z manjšim obsegom poslovanja.
Pošiljanje računov po elektronski pošti med podjetji ne bo dovoljeno, razen ko je prejemnik potrošnik.
Zakon ne uvaja poročanja o izmenjanih računih Finančni upravi Republike Slovenije in ne posega v pravila zakona o davčnem potrjevanju računov. Spreminja se zgolj oblika izdanih računov.
Usklajenost s praksami v EU in prihajajočimi spremembami
Podobni sistemi že delujejo v več evropskih državah, kot je Italija. Hrvaška, Belgija, Poljska in Francija pa ga bodo začele uporabljati leta 2026. Kasneje bodo sledile Nemčija, Slovaška, Estonija, Latvija in Španija. Slovenija se s tem zakonom pripravlja tudi na evropsko reformo DDV (ViDA), ki bo od leta 2030 uvajala obvezno pošiljanje e-računov za čezmejne transakcije in poročanje davčnim organom.
Elektronski dokumenti poleg računov
Zakon ne uvaja obvezne izmenjave drugih elektronskih dokumentov, postavlja pa pravila in tehnične standarde, če se podjetja odločijo za njihovo uporabo. Med takšne dokumente sodijo e-naročilnice, e-dobavnice, e-opomini ter e-IOP.
Nova ureditev predstavlja pomemben korak k digitalizaciji slovenskega gospodarstva ter postavlja temelje za bolj učinkovito, pregledno in sodobno elektronsko poslovanje.
